Po uspešnem zaključku VI. Kulturnega maratona na Gimnaziji Jurija Vege Idrija  lahko strnemo nekaj misli. Očitno je, da dogodek prerašča v tradicionalnega in da ga dijaki, Idrijčani in tudi zunanji gostje dobro sprejemajo. To se kaže v vedno večjem odzivu predšolskih otrok, odzivnosti dijakov in obiskovalcev različnih generacij in lokacij.

Letos je Maraton doživel nekakšno nadgradnjo s sodelovanjem Časopisne hiše Delo, ki nam je omogočila številne izjemne predavatelje, sogovorce in mentorje, kot so publicisti Vesna Milek, Janez Markeš in Ali Žerdin, ki je postavil Razstavo starih časopisov, in fotografa Jožeta Suhadolnika ter lokalnega dopisa Blaža Močnika. Prav tako smo uspešno sodelovali s Centrom za ohranjanje dediščine živega srebra preko zgodbe o Perkmandeljcu , ki je ohranjala rdečo nit pri vabljenju in sprejemanju predšolskih,  se nadaljevala v delavnici izdelovanja papirnatih Perkmendeljcev znamenitega lutkarja Braneta Solceta in kasneje v eni izmed kulinaričnih ponudb Klavdija Piriha, imenovani Perkmandeljčeva mal’ca. Nenazadnje je najmlajše po šoli popeljal pravi rudniški škrat in jim jo dodobra razkazal, preden so se razvrstili v najbolj obiskano Gibalnico Jerneje Tratnik, Eksperimentalnico mag. Ogrina, ki je bila namenjena tudi najmlajšim radovednežem, in Jezikalnico, tokrat v izvedbi Goethe Inštituta. Tudi mladih plesalk v roza krilcih v Plesalnici  Jerce Jerman se ni manjkalo. Da se je letos število predšolskih maratoncev tako povečalo, je najbrž kriv kar Perkmandeljc, saj so Deja Razpet, Tara Bizjak Caruso, Nina Domnik in Mojca Lazar s svojo pravljico o njem, ki so jo same napisale in kasneje uprizorile, uspešno vabile  najmlajše po idrijskih vrtcih.

 

Maraton je bil presežen tudi po številu dogodkov, saj se je skozi razgibani petek od poldneva odvilo čez 35 dogodkov. Najvztrajnejši  smo (pre)napolnjeni dan zaokrožili z ogledom socialno zahtevnega Cvitkovičevega filma Družinica in na koncu vse skupaj zaobjeli s pomirljivim pogovorom z režiserjem in glavno igralko Ireno Kovačević, ki sta ga pripravili dijakinji Neža Bogataj in Ana Milošev,

 

Ko se soočamo z omenjenimi številkami ter dodamo še 29 različnih delavničarjev, sogovorcev in predavateljev lahko razumemo, da so bili dijaki z Maratonom pretežno zadovoljni. Še posebej smo se potrudili  s programom za strojnike in mehatronike, saj so se pred leti upravičeno pritoževali nad slabo ponudbo. Zanje so še posebej poskrbeli njihovi učitelji: Jure Drev in Andrej Kavčič, ki sta pripravila delavnici 3D tehnologije in umetnostnega varjenja.  Dijake je pritegnila (žal ni mogla vseh sprejeti) tudi kovaška delavnica Bineta Rovtarja, prav tako je delavnica robotike Luke Vogrinčiča pokala po šivih. Tudi delavnica izdelovanja klekljanih zapestnic Maje Svetlik je imela dober obisk, kljub temu da se zdi, da v Idriji že vsi obvladajo to veščino.

Posebno težo, večjo kot prejšnja leta, je imelo naravoslovje, saj smo poleg dveh eksperimentalnic mag. Tomaža Ogrina z Inšituta Jožef Stefan, ponudili še dobro obiskano predavanje o umetni inteligenci našega bivšega dijaka Klemna Kenda. Tudi dopoldansko predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj v okvir projekta Rastem s knjigo je bilo naravoslovno obarvano in prav tako večerno predavanje dr. Andreje Gomboc, vrhunske astrofizičarke. Ob obilici naravoslovne ponudbe so nekateri (skoraj upravičeno) pomenljivo pripominjali o manjšem deležu ozko kulturne ponudbe. A na to gledamo širše, saj so odnos do narave, oblikovanje izdelkov, skrb za našo prihodnost tudi del kulturnega oziranja v sodobno problematiko odnosov med strojem in človekom ter človekom in naravo.

 

Največjim skeptikom o poimenovanju Maratona in v zadoščenje vsem predalčkom in parametrom smo postregli še s široko ponudbo jezikoslovnih delavnic, ki so jih v glavnem vodili naši nekdanji dijaki, kot so Jaka Čibej s švedščino, zvezda stalnica na naših maratonih; Lenka Tušar s kitajščino privablja vedno več poslušalcev in letos se je v ponudbi prvič znašel tudi Drejc Kokošar s češčino in požel veliko število prijav kljub sočasnemu pogovoru z Vesno Milek in predavanju dr. Andreje Gomboc. Noviteta v jezikovni ponudbi pa je bil prav tako Goethejev Inštitut z ilustratorjem in karikaturistom  Cirilom Horjakom, ki je predšolske »čaral« z risanimi tatuji, dijake pa s spletno platformo Luther-Trubar.

Samo srčiko Kulturnega maratona pa naj bi seveda predstavljale umetniške delavnice, ki jih ni bilo malo: že tretjič ponovljena gledališka Irene Kovačević je spet požela zadovoljstvo, plesna je  letos z Emo Križič privabila več prijavljenih kot običajno, do konca prijav jam session ni obetal dovolj prijavljenih, a so se nato štirje  glasbeniki le zbrali in pod mentorstvom Roka Šinkovca iz Kavarne primuzicirali v avlo gimnazije. Naziv ustvarjalni si vsekakor zaslužita tudi delavnici filmske maske Nine Dizdarevič, od koder so prihajali veseli srečno »ranjeni« fantje in se razkazovali maloštevilnemu občinstvu na stopnišču. Velika večina  občinstva je bila že v zbornici popolnoma predana pogovoru z Milekovo, ki ga je s pretanjenim  občutkom vodila nekdanja dijakinja Karmen Strel. Tudi izdelovalci Perkmandeljcev iz papirja so jo  z Branetom Solcetom vred popihali na obetaven pogovor in izdelke prepustili  dekoriranju Perkmandeljčeve mal’ce kulinarikom Klavdija Piriha. Ljudi in dogodke pa sta skozi celotno dogajanje pokrivali kar dve fotografski delavnici: in sicer Delov gost, specialist za portretno fotografijo, Jože Suhadolnik in naš zvesti mentor fotografije Robert Zabukovec, ki že več let (letos tudi ob Nejcu Menardu)  skrbi za gimnazijske fotografske navdušence.

Tudi delavnici, ki sta ponujali aktivne poti do sebe, sta privabili številne dijake. Skoraj preveliko povpraševanje je izzvala delavnica joge naše bivše dijakinje Nene Hribar in  tudi Špele Hvalec, ki je ponujal stisko kot odskočno desko. In na koncu ne moremo spregledati naših  večno ustvarjalnih članov Male gledališke šole, ki so zaznamovali odprtje Razstave starih časopisov Alija Žerdina in ob množici dogodkov napovedali le  nekaj ključnih in se zahvalili skoraj vsem, ki se po svojih močeh potrudili za veliki dogodek. Z odlomkom iz My Lace Lady, ki so ga hudomušno priredili dogodku na rob.

Namenoma sem v tem zapisu dala prednost manj izpostavljenim predavateljem ,  delavničarjem in dogodkom, saj smo jim v promociji Maratona zaradi številnosti  namenjali premalo prostora, ko smo v prve vrste potiskali predvsem bolj zveneča. Z njihovo promocijo smo gradili številčno  udeležbo, ki si jo odprti dan šole želi. Dober odziv publike vseh generacij nas v tem vztrajanju potrjuje, zadovoljni obrazi naših dijakov, veselje ob srečevanju prijateljev Gimnazije Jurija Vege, ki prihajajo na Maraton, pa naj bodo to nekdanji dijaki ali naša zvesta publika od vsepovsod.

Maja Justin Jerman

Galerija