Skoči na glavno vsebino

Glavna organizatorka in koordinatorica dejavnosti na kulturnem maratonu je takole povzela dogajanje:

Po uspešnem zaključku VI. Kulturnega maratona na Gimnaziji Jurija Vege Idrija lahko strnemo nekaj misli. Očitno je, da dogodek prerašča v tradicionalnega in da ga dijaki, Idrijčani in tudi zunanji gostje dobro sprejemajo. To se kaže v vedno večjem odzivu predšolskih otrok, dijakov in obiskovalcev različnih generacij in lokacij.

Letos je Maraton doživel nekakšno nadgradnjo s sodelovanjem Časopisne hiše Delo, ki nam je omogočila številne izjemne predavatelje, sogovorce in mentorje, kot so publicisti Vesna Milek, Janez Markeš in Ali Žerdin, ki je postavil Razstavo starih časopisov, in fotografa Jožeta Suhadolnika ter lokalnega dopisnika Blaža Močnika. Prav tako smo uspešno sodelovali s Centrom za ohranjanje dediščine živega srebra preko zgodbe o Perkmandeljcu, ki je ohranjala rdečo nit pri vabljenju in sprejemanju predšolskih otrok in se nadaljevala v delavnici izdelovanja papirnatih Perkmandeljcev znamenitega lutkarja Braneta Solceta ter kasneje v eni izmed kulinaričnih ponudb Klavdija Piriha, imenovani Perkmandeljčeva mal’ca. Nenazadnje je najmlajše po šoli popeljal pravi rudniški škrat in jim jo dodobra razkazal, preden so se razvrstili v najbolj obiskano Gibalnico Jerneje Tratnik, Eksperimentalnico mag. Ogrina, ki je bila namenjena tudi najmlajšim radovednežem, in Jezikalnico, tokrat v izvedbi Goethe Inštituta. Tudi mladih plesalk v roza krilcih v Plesalnici  Jerce Jerman se ni manjkalo. Da se je letos število predšolskih maratoncev tako povečalo, je najbrž kriv kar Perkmandeljc, saj so drugošolke Deja Razpet, Tara Caruso Bizjak, Nina Domnik in Mojca Lazar s svojo pravljico o njem, ki so jo same napisale in kasneje uprizorile, uspešno vabile  najmlajše po idrijskih vrtcih.

Maraton je bil presežen tudi po številu dogodkov, saj se je skozi razgibani petek od poldneva odvilo čez 35 dogodkov. Najvztrajnejši  smo (pre)napolnjeni dan zaokrožili z ogledom socialno obteženega Cvitkovičevega filma Družinica in na koncu vse skupaj zaobjeli s pomirljivim pogovorom z režiserjem in glavno igralko Ireno Kovačević, ki ga je  pripravljalo  pet dijakinj četrtega letnika, vodili pa Neža Bogataj in Ana Milošev.

Ko se soočamo z omenjenimi številkami ter dodamo še 29 različnih delavničarjev, sogovorcev in predavateljev, lahko razumemo, da so bili dijaki z Maratonom pretežno zadovoljni. Še posebej smo se potrudili  s programom za strojnike in mehatronike, saj so se pred leti upravičeno pritoževali nad slabo ponudbo. Zanje so še posebej poskrbela njihova učitelja Jure Drev in Andrej Kavčič, ki sta pripravila delavnici 3D-tehnologije in umetnostnega varjenja.  Dijake je pritegnila tudi kovaška delavnica Bineta Rovtarja, prav tako je po šivih pokala delavnica  robotike Luke Vogrinčiča. Tudi delavnica izdelovanja klekljanih zapestnic Maje Svetlik je imela dober obisk, čeprav se zdi, da v Idriji že vsi obvladajo veščino klekljanja.

Posebno težo, večjo kot prejšnja leta, je imelo naravoslovje, saj smo poleg dveh eksperimentalnic mag. Tomaža Ogrina z Inštituta Jožef Stefan ponudili še dobro obiskano predavanje o umetni inteligenci našega bivšega dijaka Klemna Kenda. Tudi dopoldansko predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj v okviru projekta Rastem s knjigo je bilo naravoslovno obarvano in prav tako večerno predavanje dr. Andreje Gomboc, vrhunske astrofizičarke. Tudi predstavitev raziskovalnih nalog naših dijakov je sodila v ta vsebinski okvir.  Ob obilici naravoslovne ponudbe so nekateri (skoraj upravičeno) pomenljivo pripominjali o manjšem deležu ozko kulturne ponudbe. A na to gledamo širše, saj so odnos do narave, oblikovanje izdelkov in skrb za našo prihodnost tudi del kulturnega oziranja v sodobno problematiko odnosov med strojem in človekom ter človekom in naravo. Prav tako je bil družboslovno obarvan dopoldanski del, saj smo tretješolcem ponudili pogovor z dr. Markešem, drugošolcem pa predavanje in delavnico, ki sta jo vodila mlada člana Društva za Združene narode Slovenije v okviru Organizacije Združenih narodov, Arbnore Avdylaj in Boštjan Jerman. Njun namen je bil, da bi dijaki  bolje spoznali delovanje in smisel organizacije OZN. Strojni tehniki pa so na zanimiv in njim približan način spoznavali svojo dediščino z obiskom prenovljene Topilnice.

Največjim skeptikom glede poimenovanja Maratona in v zadoščenje vsem predalčkom in parametrom smo postregli še s široko ponudbo jezikoslovnih delavnic, ki so jih v glavnem vodili naši nekdanji dijaki, kot so Jaka Čibej s švedščino, zvezdo stalnico na naših maratonih; Lenka Tušar, ki s kitajščino privablja vedno več poslušalcev, in Drejc Kokošar, ki se je letos s češčino prvič znašel v ponudbi in požel veliko število prijav kljub sočasnemu pogovoru z Vesno Milek in predavanju dr. Andreje Gomboc. Noviteta v jezikovni ponudbi pa je bil prav tako Goethejev Inštitut z ilustratorjem in karikaturistom  Cirilom Horjakom, ki je predšolske otroke navduševal z risanimi tatuji, dijake pa s spletno platformo Luther-Trubar.

Samo srčiko Kulturnega maratona pa naj bi seveda predstavljale umetniške delavnice, ki jih ni bilo malo: že tretjič ponovljena gledališka Irene Kovačević je spet požela zadovoljstvo, plesna je  letos z Emo Križič privabila več prijavljenih kot običajno. Jam session sprva ni imel dovolj prijavljenih, a so se nato le zbrali štirje glasbeniki in pod mentorstvom Roka Šinkovca muzicirali v Mestni kavarni. Naziv ustvarjalni si vsekakor zaslužita tudi delavnica filmske maske Nine Dizdarevič, od koder so prihajali veseli srečno »ranjeni« fantje in se razkazovali maloštevilnemu občinstvu na stopnišču. Takrat je bila že velika večina  občinstva  popolnoma predana pogovoru z Milekovo, ki ga je s pretanjenim  občutkom vodila nekdanja dijakinja Karmen Strel. Tudi izdelovalci Perkmandeljcev iz papirja so jo z Branetom Solcetom vred popihali na obetaven pogovor in izdelke prepustili za dekoriranje Perkmandeljčeve mal’ce kulinarikom Klavdija Piriha. Ljudi in dogodke pa sta skozi celotno dogajanje pokrivali kar dve fotografski delavnici, prva pod vodstvom  Delovega gosta, specialista za portretno fotografijo, Jožeta Suhadolnika, druga pa v režiji našega zvestega mentorja fotografije,  Roberta Zabukovca, ki že več let (letos tudi ob Nejcu Menardu) skrbi za gimnazijske fotografske navdušence.

Tudi delavnici, ki sta ponujali aktivne poti do sebe, sta privabili številne dijake. Skoraj preveliko povpraševanje sta izzvali delavnica joge Nene Hribar in delavnica Špele Hvalec, ki je ponujala stisko kot odskočno desko. Na koncu ne moremo spregledati naših  večno ustvarjalnih članov Male gledališke šole, ki so na svoj prisrčen način zaznamovali odprtje

Maja Justin Jerman

Dostopnost